1Cor 13 | SloChraska | STEP | Ko bi govoril človeške jezike in angelske, a ljubezni ne bi imel, bi bil brneča med in zvenčeče cimbale.

1 Corinthians 13

13. Poglavje

1 Ko bi govoril človeške jezike in angelske, a ljubezni ne bi imel, bi bil brneča med in zvenčeče cimbale. 2 In ko bi imel proroštvo in bi vedel vse skrivnosti in imel vse spoznanje, in ko bi imel vso vero, tako da bi gore prestavljal, a ljubezni ne bi imel, nič nisem. 3 In ko bi porazdal v živež ubogim vse, kar imam, in ko bi dal svoje telo, da zgorim, a ljubezni ne bi imel, nič mi ne koristi. 4 Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva; ljubezen ni nevoščljiva, ljubezen se ne hvali, se ne napihuje, 5 ne vede se nespodobno, ne išče svojega, se ne da razdražiti, ne misli hudega, 6 ne veseli se krivice, a veseli se resnice; 7 vse pokriva, vse veruje, vse upa, vse prenaša. 8 Ljubezen nikoli ne mine; če pa so darovi proroštva, ponehajo, ali jeziki, umolknejo, ali spoznanje, preide. 9 Le po nekoliko namreč spoznavamo in le po nekoliko prorokujemo; 10 kadar pa pride, kar je popolno, tedaj premine ta nepopolnost. 11 Ko sem bil otrok, sem govoril kakor otrok, mislil kakor otrok, razsojal kakor otrok; odkar sem pa mož, sem opustil, kar je otročjega. 12 Kajti sedaj vidimo še skozi zrcalo, kakor v uganki, takrat pa bomo z licem v lice; sedaj spoznavam le nekoliko, takrat pa spoznam popolnoma, kakor sem bil tudi jaz spoznan. 13 Sedaj pa ostane vera, upanje, ljubezen, to troje; največja od njih pa je ljubezen.